Titel

Culture as Identity: the Case of 1821

Autoren

Krištof Jacek Kozak,  Koper, Ljubljana

Der Beitrag beschäftigt sich mit der Frage der Identität der slowenischen Nation, für die generell gilt, dass sie nicht durch einen großen Staat, wichtige Herrscherhäuser und grandiose Schlachten, sondern im Gegenteil im Untertanenmilieu und später im langsam entstehenden Bürgertum formiert wurde. So ist im Allgemeinen angenommen, dass das slowenische nationale Bewusstsein nur auf Grund seiner Kultur ausgebildet wurde.

Der Ausgangspunkt für diese Untersuchung ist das gegenwärtige slowenische Drama 1821, in der die Selbstvorstellung der Nation relativ negativ ausfällt. Die weitere Untersuchung zeigt, dass 1821 im Hinblick auf die Frage der slowenischen Identität nur die Spitze des Eisbergs der ganzen literarischen Tradition ist. Im Gegensatz zur Erwartung, dass eine starke Kulturtradition ein festes nationales Selbstbildnis ermöglicht, erweist sich, dass nahezu die ganze slowenische Literatur ein niederschmetterndes Niveau für die Nation konstatiert.

Bei der Analyse dieses Zustandes, in Bezug auf den Hegel'schen Begirff der Identität, zeichnet der Aufsatz zwei verschiedene Blicke auf die Kultur und, in der Folge, die slowenische nationale Identität: Der vorherrschende Blick ist traditionell, d.h. ausschließend, reaktionär und schließlich nationalistisch; der andere, ist inklusiv, fortschrittlich und befreiend weltbürgerlich.

Hinsichtlich der souveränen Existenz des slowenischen Staates und seiner Einbindung in die europäische politische Strukturen, ist die Befreiung vom Krampf des erschrockenen Blickes auf sich selbst notwendig für die gegenwärtige offene nationale Eigenart, die von einem positiven Blick auf die eigene Identität bestimmt ist.

Članek Culture as Identity: the Case of 1821 se ukvarja z vprašanjem identitete slovenskega naroda, za katero je na sploh sprejeto, da se je formirala ne preko velike državne tvorbe, pomembnih vladarskih družin in veličastnih bitk, temveč, prav nasprotno, v kmetskem okolju in nato v počasi nastajajočem meš čanskem sloju. Tako velja, da se je slovenska narodna zavest oblikovala zgolj in izključno na podlagi kulture.

Iztočnica za raziskavo je sodobna slovenska igra 1821, v kateri je samopodoba naroda razmeroama negativna. Raziskava pokaže, da je 1821 z ozirom na vprašanje slovenske identitete zgolj vrh ledene gore celotne literarne tradicije. V nasprotju s pričakovanji, da lahko močna kulturna tradicija omogoči trdno nacionalno samopodobo, se namreč izkaže, da ima malodane celotna slovenska literatura porazen nivo zavesti o samih sebi.

Članek pri analizi tega stanja, navezujoč na Heglov pojem identitete, ugotovi dva različna pogleda na kulturo in, posledično, tudi na slovensko nacionalno identiteto: prvi, prevladujoči, je tradicionalen, se pravi izključujoči, reakcionaren in navsezadnje nacionalističen, drugi pa je, nasprotno, vključujoči, napreden ter osvobajajoče kozmopolitski.

Zaključek oblikuje predlog, da je, glede na suveren obstoj slovenske države in njeno prav takšno vključevanje v evropske politične strukture, osvoboditev krča in prestrašenega pogleda samih nase nujna za zaživetje sodobne, odprte in osvobojene samobitnosti ter privzem pozitivnega pogleda na lastno identiteto.

pdf of article > Download Article
(PDF, 94 KB)
acrobat reader > Download Acrobat Reader
(Externes Download-Link)
CSS is validValid XHTML 1.0 TransitionalLevel Double-A conformance icon,
          W3C-WAI Web Content Accessibility Guidelines 1.0